Mesec junij se je pri Kamenčkih začel prav posebno. V naši igralnici smo dobili odštevalnik do Kekčeve dežele. Vsak dan so nas čakala pisma s posebnimi nalogami. Kekec, Bedanec, Pehta in ostali iz Kekčeve dežele so nam s škratovo pošto pošiljali pisma. Vsak dan smo morali opraviti naloge, da smo si prislužili izlet v njihovo deželo. Tako nam je Kekec naročil, da sestavimo njegovo sestavljanko. Rožle nam je poslal abecedo, ki smo jo morali sestaviti z naravnimi materiali, ki so se skrivali v našem gozdu. Pehta nam je poslala glasbo in nas naučila nekaj njenih plesov. Pripravili so nam tudi pravljično urico pod borovcem in nas naučili Kekčevo pesem. V pismu se je skrivalo tudi nekaj njihovih fotografij, da jih bomo v Kekčevi deželi prepoznali.

Ko nas je pričakalo zadnje, osmo pismo pa smo vedeli, da gre za res. Na petkovo jutro smo se pogumno odpravili na avtobus in se odpeljali novim dogodivščinam naproti. Po sprehodu po Kranjski Gori in kosilu smo jo ucvrli proti Kekčevi deželi. Kje točno se skriva Kekčeva dežela ne vemo, ker del poti ostaja za vse skrivnost. Tudi v Kekčevi deželi so nas čakale naloge: rešiti smo morali Mojco, pregnati Bedanca, priklicati Kekca, se spustili po toboganu, se splaziti skozi Kekčev rov… Za nagrado po opravljenih nalogah pa smo se okrepčali z malico pri teti Pehti. Skuhala nam je zdravilen čaj in slastno pecivo. Vsi polni novih vtisov smo se vrnili domov in še dolgo pripovedovali o vsem zanimivem v Kekčevi deželi.

Poglejte si, kako ustvarjalni so bili …

Predstavitev1

V petek popoldan, ko je bilo v vrtcu in šoli že vse mirno in tiho, so se Kamenčki vrnili v vrtec polni pričakovanj in navdušenja.  Prihiteli so z nahrbtniki s pižamo, zobno ščetko … in seveda s kolesi ter čeladami. Tako so se zanje začele prve male počitnice.

Petkovo popoldne smo si rezervirali za zadnjo kolesarsko etapo. S poligonom in različnimi nalogami na poti smo zbrali še zadnje kilometre za zaključno etapo kolesarskega tedna. Presenečenje so nam pripravili tudi gasilci, ki so izvajali gasilsko vajo na Palčkovi travi. Tudi Kamenčki smo pogumno preizkusili svoje gasilske veščine in sodelovali v njihovi vaji. Od vseh popoldanskih nalog smo postali lačni in odšli na večerjo. Večerja je bila za nas prav poseben dogodek, saj smo si jo sami »pripravili« Preden smo odšli spat pa smo si uredili kotičke za spanje in se preoblekli. Čakala nas je še kino predstava v pižamah. Sledilo je še umivanje zob in že smo bili pripravljeni, da nas umirjena glasba ponese v svet sanj.

V soboto smo se zbudili v nevihtno jutro, a tudi to ni pokvarilo naših načrtov. Pohiteli smo z ogledom zadnje etape našega kolesarskega tedna. Predno smo se lotili resnega dela, smo si privoščili zajtrk. Da nam ne bi zmanjkalo časa, smo pohiteli s pripravo razstave našega projekta Dnevi tete Pehte. Mamicam in očkom ter bratcem in sestricam smo skuhali zeliščne čaje, ki smo jih pridno nabirali celo šolsko leto. Na ogled smo postavili vse izdelane plakate o zeliščih, našo sušilnico zelišč in seveda naše prve knjige o zeliščih. Po kratkem druženju s starši ob skodelici čaja smo se polni doživetij poslovili in se odpravili domov.

Kako je vse skupaj izgledalo, si lahko ogledate v video posnetku. – klik na sliko!

Se spomnite, kako so Kamenčki jeseni zbirali prehojene ure in oblikovali jesensko drevo s pisanimi listo? Prav takrat se jim je porodila želja, da bi lahko tudi kolesarili. Tanja in Lara sva jim obljubila, da se na pomlad domisliva tudi česa podobnega. Prav zato smo v zadnjem tednu maja izpeljali TEDEN NA KOLESIH. Otroci so doma kolesarili, merili kilometre in na zbirnih listkih prinašali podatke, koliko so prekolesarili. Z listki smo na našem panoju oblikovali cesto, ki nas je vodila od etape do etape. Na prvi vikend etapi smo po preštetih kilometrih prikolesarili vse do Cerkniškega jezera. Ob fotografijah in videoposnetkih smo se navdušili nad naravnimi lepotami, ki jih ponuja to presihajoče jezero. Zanimive so se nam zdele značilnosti tega območja. V ponedeljkovi drugi etapi smo prikolesarili do Tehniškega muzeja v Bistri. Virtualni sprehod po muzeju nas ni pustil ravnodušne. Z veseljem smo spoznali delček življenja nekoč in ga primerjali z današnjim. V tretji etapi smo hiteli proti glavnemu mestu Slovenije. V Ljubljani smo »obiskali« Prešernov trg in se spomnili podob iz Povodnega moža, povzpeli smo se na Ljubljanski grad in uživali ob razgledu. Četrta etapa nas je popeljala proti Gorenjski vse do Bleda. Primerjali smo presihajoče Cerkniško jezero z ledeniškim jezerom na Bledu.  Pletnja in Blejski otok je v nas zbudil popotniško žilico in željo po novih dogodivščinah. Pridno smo s skupnimi močmi vrteli pedale vse do Kranjske gore, kjer je bil konec pete etape. V zadnji petkovi etapi smo kilometre nabirali v vrtcu. S kolesarskim poligonom in različnimi nalogami smo zbrali toliko kilometrov, da smo se odpeljali mimo Zelencev, vse do Planice in našega cilja- KEKČEVE DEŽELE. Kekčevo deželo bomo tudi zares obiskali in preverili, če je tako zabavno, kot izgleda na videoposnetkih.

V celem tednu od petka, 20. 5. 2022, do petka, 27. 5. 2022, smo prekolesarili 223 kilometrov. Ker pa se najlepši kraji skrivajo čisto blizu nas, sva otrokom in njihovim staršem poklonili kolesarsko karto Krasa in Brkinov, s katero bodo še naprej odkrivali lepote narave in nabirali prekolesarjene kilometre.

V vrtcu smo se včeraj imeli še posebej lepo. Vzgojiteljice, otroci in starši iz skupine Žogice smo se popoldne zbrali na našem igrišču in se podali na gibalno doživetje. Pridružili so se nam tudi nekateri bratci in sestrice in nam pomagali polepšati dan. Pripravili smo različne gibalne aktivnosti in igre in se na začetku razdelili v dve skupini. Najmlajši otroci so urili natančnost in vztrajnost s pobiranjem malih žogic v vedrca in jih stresali v bazenček, medtem ko so se starejši podali na poligon, preko katerega so premagovali ovire in razvijali ravnotežje, koordinacijo in orientacijo. Nato smo vloge zamenjali. Sproščeno smo se družili in zabavali, uporabljali igrala in se podili okrog. Z nekaterimi smo se zabavali še z gibalno igrico Ptički v gnezda in se skrivali pred mačko, na koncu pa smo se spremenili v pridne čebelice in pomagali okrasiti naš panj.

Za konec pa še najslajše, gosti sok in prislužena priznanja za sodelovanje. Lepo nam je bilo in upamo, da kmalu ponovimo.

Žogice