Kekčeva dežela

Mesec junij se je pri Kamenčkih začel prav posebno. V naši igralnici smo dobili odštevalnik do Kekčeve dežele. Vsak dan so nas čakala pisma s posebnimi nalogami. Kekec, Bedanec, Pehta in ostali iz Kekčeve dežele so nam s škratovo pošto pošiljali pisma. Vsak dan smo morali opraviti naloge, da smo si prislužili izlet v njihovo deželo. Tako nam je Kekec naročil, da sestavimo njegovo sestavljanko. Rožle nam je poslal abecedo, ki smo jo morali sestaviti z naravnimi materiali, ki so se skrivali v našem gozdu. Pehta nam je poslala glasbo in nas naučila nekaj njenih plesov. Pripravili so nam tudi pravljično urico pod borovcem in nas naučili Kekčevo pesem. V pismu se je skrivalo tudi nekaj njihovih fotografij, da jih bomo v Kekčevi deželi prepoznali.

Ko nas je pričakalo zadnje, osmo pismo pa smo vedeli, da gre za res. Na petkovo jutro smo se pogumno odpravili na avtobus in se odpeljali novim dogodivščinam naproti. Po sprehodu po Kranjski Gori in kosilu smo jo ucvrli proti Kekčevi deželi. Kje točno se skriva Kekčeva dežela ne vemo, ker del poti ostaja za vse skrivnost. Tudi v Kekčevi deželi so nas čakale naloge: rešiti smo morali Mojco, pregnati Bedanca, priklicati Kekca, se spustili po toboganu, se splaziti skozi Kekčev rov… Za nagrado po opravljenih nalogah pa smo se okrepčali z malico pri teti Pehti. Skuhala nam je zdravilen čaj in slastno pecivo. Vsi polni novih vtisov smo se vrnili domov in še dolgo pripovedovali o vsem zanimivem v Kekčevi deželi.

(Visited 19 times, 1 visits today)