V tednu od 21. 3. do 25. 3. 2022, smo pri Gumbkih proslavili prihod pomladi. Odločili smo se, da bomo vsak dan preživeli zunaj v naravi. Vsak dan je bil malo drugačen, poln novih spoznanj in doživetij.

V ponedeljek smo se odpravili v neznano. Naš cilj je bil, da si poiščemo zanimiv kotiček v naravi, kjer se bomo lahko igrali. Seveda smo ga našli, zanimiv kotiček, kjer smo se igrali malo v gozdičku, malo pa na travniku.

V torek nas je pot peljala na dolg sprehod po pločniku do Neverk, skozi vas in po drugi strani do Košane. Po poti smo opazovali prebujajočo naravo, prve cvetlice – zvončke, trobentice in vijolice. Opazili smo tudi prve metuljčke. Ustavili smo  se tudi na travniku, kjer smo pomalicali in popili čaj.

V sredo smo se spet podali v neznano in odkrili kotiček, kjer smo našli veliko praznih polžjih hišic. Ker jih je bilo veliko, smo se odločili, da jih naberemo, jih v vrtcu pobarvamo in naredimo pravo malo razstavo.

V četrtek smo bili pravi mali raziskovalci, saj smo s seboj na potep vzeli lončke z lupami. Pot nas je vodila proti Gornji Košani, nato pa po poljski poti v hrib, kjer se je začelo naše raziskovanje. S hriba smo opazovali našo šolo in vrtec, poslušali smo petje ptičkov, z drevesa kjer so cvetele mačice, je bilo slišati brenčanje pravih čebelic. Najlepše pa je bilo, ko smo si skozi lupe ogledali mravljo in pajka. Seveda nismo pozabili na našo malico v naravi, kjer je vse skupaj še bolj slastno.

Ostal nam je samo še petek. Ta dan smo si rezervirali za kros v naravi. Postavili smo si pravi start in cilj, skozi katerega smo se na vso moč pognali.

Veseli smo, da smo lahko preživeli tudi zanimiv, dogodivščin poln teden v naravi. Sklenili smo, da ga še kdaj ponovimo.

Je, že res, da naše glavice ne razumejo še vsega, ampak so pa zato naša srca toliko bolj velika. Da smo otroci iz vrtca Košana vedno pripravljeni pomagati in da imamo res občutek za sočloveka v stiski, ve že marsikdo. V začetku meseca smo začeli iskati poti, kako bi pomagali naši sovrstnikom v Ukrajini. Naše ideje in pobude smo delili tudi s sosedi šolarji in tako je nastala srčna zbiralna akcija. Vsako jutro so naše male roke z nasmehom do ušes polnile škatle z različnimi pripomočki, hrano in še s čim. Dan za dnem so nam misli švigale k njim, v Ukrajino. Postavljali smo si najrazličnejša vprašanja, jih poslušali odgovoriti in na koncu sklenili, da vsak mali korak šteje- in prav zato bo vsak naš čokolešnik, paket kosmičev, piškotek, zobna ščetka … pomagal nekomu na tisti strani, kjer pomlad na žalost ni odeta v pisane mavrične barve, tako kot pri nas v Košani.