Letos smo z Lunicami sodelovali v projektu, ki ga je pripravila Turistična zveza Slovenije in sicer na temo turizma pri najmlajših.

Namen projekta je v prvi vrsti ozavestiti otroke, da lahko skupaj sodelujemo z lokalnim okoljem in da lahko tudi sami pripravljajo hrano, ki je lokalna, ki je okusna in je navsezadnje to njihova lastna jed, izdelek.

Otrokom sva želeli pokazati vrednost določene jedi, ki je lahko odraz njihovega truda že z nabiranjem jabolk iz domačih dreves za šolo ali kasneje jagod iz našega šolskega vrta.

Prav je, da so tudi naši najmlajši aktivno vključeni kot pomembni prebivalci v lokalnem okolju, ki lahko s svojim vložkom pomembno doprinesejo k sodelovanju z drugimi in tako pridobijo občutek, da imajo vpliv na okolico in okolica nanje. Njihova vloga s tem ni več samoumevna, temveč pomembna.

KAJ SMO POČELI?

Projekta smo se lotili že jeseni, tako, da smo načrtovali naslednje aktivnosti:

– z otroki smo se pogovorili o lokalnih jedeh, oziroma živilih, ki jih lahko dobimo blizu (jabolka)

– povezali smo se z lokalnim kuharskim mojstrom, ki nam je povedal nekaj o pripravi hrane

– dogovorili smo se, da bomo pripravili domač jabolčni štrudelj s pridihom »košanskega dodatka – zelišče«

– načrtovali smo pripravo jedi iz našega živila in pakiranje v male vrečice, ki bi jih lahko prodajali na šolski tržnici

– želeli smo se izpostaviti tudi širše in sicer tako, da bomo naš projekt predstavili drugim vrtcem, občini in medijem

Aktivnosti smo se lotili zelo suvereno in pripravljeni smo se odpravili v naš mali sadovnjak za šolo, kjer raste nekaj jablan. Pred tem smo se skupaj z otroki pogovorili, katero sadje, ki ga je res veliko v naših krajih poznajo in kako ga lahko zaužijemo. Vzgojiteljici sva otrokom povedali, da bomo sodelovali v posebnem projektu, kjer bodo oni lahko imeli prav zanimivo vlogo. Povedali sva jim, da bomo s pomočjo kuharskega mojstra pripravili jed, ki jo bomo poimenovali po svoje in bo to samo naša jed. To jed bomo okušali, ponudili pa jo bomo tudi ostalim, hkrati pa bomo s pomočjo naše šolske tržnice nekaj v zvezi z našimi jabolki tudi promovirali. Po premisleku smo se odločili, da bo naša jed štrudelj iz jabolk, kateremu bo dodano zelišče (rabarbara) in jo bomo zaradi te posebne sestavine poimenovali naša posebna košanska sladica. Načrtovali smo tudi, da bomo spomladi na naši šolski tržnici napravili krhlje, ki bi jih simbolično kot vrtčevska skupina lahko prodajali ter se tako preizkusili kot najmlajši lokalni »podjetniki«.

Načrte nam je prekrižal virus in ponovno zaprtje vrtca, tako da je naš projekt nekaj časa čakal, jabolka smo si pa kar narezali in si jih postregli kot sveža. Kuharice pa so nam skuhale kompot.

S ponovnim odprtjem vrtca smo se zadeve lotili na novo. Izbrali smo nov sezonski sadež, jagodo in načrtovali naslednje dejavnosti:

– pogovor o najbolj zanimivem sezonskem sadju, ki ga lahko najdemo blizu ter kaj lahko iz njega naredimo,

– povezava z lokalnim kuharskim mojstrom in sodelovanje preko spleta

– izdelava lastne jedi in okušanje

– predstavitev projekta lokalni javnosti.

Izbrali smo jagode, ker jih imajo otroci radi in ker njihovo rast lahko opazujemo na našem šolskem vrtičku, nato pa smo se dogovorili z eno izmed lokalnim gostiln iz Gornje Košane (http://www.gostilna-spelca.si/), da nam bodo pomagali pri načrtovanju, pripravi in izvedbi jedi in z nami sodelovali.

Tako je nastala ideja o palačinkah z jagodnim nadevom, ki bodo okusne, lokalne in hkrati naše, nekaj posebnega.

Pred samo pripravo smo si z otroki ogledali šolski vrtiček, kjer so ravno sadili jagode in se pogovorili o postopku in čakanju nanje. Lastnico lokalne gostilne smo prosili, če bi nam lahko pomagala in nam pripravila posnetek, kako speči prave palačinke z jagodnim nadevom. Počakali smo na posnetek, si ga ogledali, se pogovorili, nato pa smo palačinke pripravili in spekli tudi mi, v skupini, s pomočjo vzgojiteljic. Pri tem smo skrbeli za varnost in pri sami peki držali varnostno razdaljo. Palačinke smo pripravili tako:

– najprej smo preko ugank ugotavljali, katere pripomočke vse potrebujemo za peko palačink,

– nato smo ugibali, katere sestavine potrebujemo (pomagali smo si s pesmico o palačinkah)

– pogovorili smo se o nadevu in pripravi le tega,

– vse skupaj smo pripravili, nadev najprej tudi okušali.

Palačinke sva spekli vzgojiteljici, pod budnim očesom otrok. Otroci so kasneje imeli priložnost palačinke namazati sami in jih pojesti. Vsi, razen enega otroka, so z veseljem pojedli palačinko z jagodnim namazom in pri tem niso pogrešali čokolade. Takoj za tem je nastala ideja, da bi takšne dejavnosti izvajali redno in da bi pri tem vključili starše, druge zaposlene, skupine otrok iz drugih vrtcev in tako dalje. Vse skupaj je v načrtu za naslednji projekt, naslednje šolsko leto.

Povprašajte otroke o tem, zagotovo vam bodo povedali kaj več. Lep pozdrav,

Lunice