Arhivi avtorja: OŠ Košana

Jesen skozi oči Žogic

Jesen nam je prinesla malo hladnejše dni, hkrati pa obilico listja, dežja in vetra, ki so velik razlog za zabavo naših najmajših. Pri Žogicah smo se v teh dneh posvetili predvsem vremenu, ki nas bolj ali manj spremlja s kapljami dežja.
Z vami bi radi delili pesmico, ki se jo te dni učimo, hkrati pa vas vabimo, da nas doma spodbudite k pripovedovanju o vsem, kar imamo novega za povedati o učenju in igri v vrtcu.

Na okno tok tok (Janez Bitenc)
“Na okno tok tok, je dežek potrkal,
za oknom pa Rok je jezno posmrkal.
Naj lije z neba, na strehe in ceste,
saj nisem s testa gotovo že veste.
Po lužah cmok, cmok in kar brez dežnika,
ves moker se Rok ves dan že potika.
Zdaj fant je bolan, ga kuha vročina,
mu reče zdravnik: Rok, to je angina.”

Pesmico si seveda popestrimo tako, da poimenujemo vse otroke v skupini, ki nastopajo v njej namesto Roka.

Zadnje dni smo se zabavali tudi z lužami. Izvedeli smo, da nastanejo zaradi dežja, celoten proces gre pa nekako takole:
“Dežek pada cele dni, še ponoči nam rosi.
In namaka luže tri.
V prvi luži žabica,
v drugi luži račkica,
v tretji luži sem pa jaz,
vsi kričimo na ves glas!”

V igralnici smo poslušali zanimivo besedilo o tem, zakaj vse je luža in dodali svoje, zanimive odgovore. Povedali smo:
– Luža je za skakat.
– Rata ko pada dež.
– Obujemo škornje,…

Odpravili smo se ven, kjer smo se podali v lov za lužami. Uspešno smo jih našli in bili izredno veseli, ko smo lahko odkrivali, kaj vse se skriva v njih. Žabice in račke nismo uspeli najti, smo pa ugotovili, da se v njej skrivajo kamenčki, listki, odsevi naših obrazov, na koncu pa tudi naši škorenjčki!

Se že veselimo novega dežja in vas lepo pozdravljamo,
Žogice

Poletje s sončki, lunicami in zvezdami

V poletnih mesecih se naše življenje v vrtcu umiri. Nekateri gredo na morje, drugi v hribe, tretji pa se zabavamo in učimo v našem košanskem vrtcu. Če je le mogoče, svoje dopoldneve preživljamo na prostem, kjer je igra in raziskovanje narave na prvem mestu. Zelo lepo se imamo na našem igrišču, prav tako pa se zabavamo na travnatem vrtičku pred šolo, kjer smo zadnje dni raziskovali rastline, zemljo in živali.

Pred kratkim so nas s svojo prisotnostjo razveselili delavci, ki so nam prišli postavljati nosilce za novo platneno streho, pod katero bomo naslednje dni lahko uživali v senčki. Njihovo orodje in delo je bilo tako zanimivo, da smo kar sloneli na ograji, pozabili na svoje lopatke in vedrca in jih z občudovanjem opazovali.

Nekega dne smo na sprehodu po Košani srečali tudi svoji prijateljici iz vrtca in njun tatko nam je z veseljem pokazal žive piščančke. Z njimi smo morali biti zelo nežni, ampak izkušnja je bila zabavna in zelo zanimiva.

Zelo radi tudi rišemo s kredo, v lonček ujamemo gosenico, mravljo ali šuštarčka, vohamo zelišča na vrtičku, se podimo okrog dreves, skačemo, padamo, se okrepčamo z malico, nabiramo rožice, se podamo na potep po vasi, ustvarjamo, tečemo, na koncu dneva pa čeprav sprva neradi, kasneje tudi zasmrčimo.

Poletje v vrtcu je drugačno in zanimivo in nočemo še, da se konča.

Lepo vas pozdravljamo,

Otroci in vzgojiteljice vseh treh skupin

Zaključek vrtca pri Lunicah in skok v poletje

Tudi v skupini Lunice smo se otroci in vzgojiteljice že kar nekaj časa veselili poletja. Tistega pravega, da bomo lahko bežali pred soncem in se čim večkrat sladkali s sladoledom. Začeli smo že zjutraj, ko se je iz naše igralnice slišalo vesele pesmice in smeh otrok ob igrah z baloni. Okrasili smo tudi zunanje igrišče in kmalu po malici smo se odpravili ven skozi teraso, kjer smo počakali miško in ptička, da nas obiščeta. Miška in ptiček sta bila lutki na palčki, ki sta nam pričarali pravo zgodbo o tem, kako sta se podala v poletje, medtem pa sta naju spraševala, kakšne načrte glede tega letnega časa pa imamo mi. Odgovori otrok:

»Poleti gremo na morje!«

»Imamo masko za potapljanje!«

»Sladoled!«

»Kopalke!«

»Počitnice!«

»Ribe so!«

Po predstavi smo se skupaj kar se da hitro preobuli in odpravili na našo najljubšo lokacijo, Palčkovo travo. Tam smo uživali predvsem v senci, saj nas je tudi sonce te dni že kar pošteno spomnilo, da je zunaj res Poletje in to z veliko začetnico! Seveda ne smemo pozabiti na naš težko pričakovani sladoled. Si predstavljate, kako okusen je bil? Z vanilijo in koščki čokolade. V igralnici Lunic je za nekaj minut zavladala tišina. Mmmmm.

Sedaj pa kar pogumno in zadovoljno v poletje!

 

Sredine dogodivščine pri Zvezdah

Tik pred koncem šolskega leta smo jo Zvezde mahnile na prav
poseben obisk. Zalina in Evina babica Marija nas je povabila na obisk.
Pričakalo nas je 5 malih kužkov in muc, ki smo jih z veseljem
»pocrtali«. Kužki so nas čisto navdušili in z veseljem bi kakšnega
odpeljali s seboj v vrtec. Babici Mariji se iskreno zahvaljujemo za
vabilo in obljubimo, da pridemo še kdaj na obisk, saj nas je njeno
pripovedovanje o kozah, konjih in ostalih živalih očaralo. Tudi Zalini in
Evini opisi dogodivščin z živalicami so vedno zabavni, tako da razlogov
za ponovni obisk je več kot dovolj.
Ko smo se naigrali, smo jo mahnili po senčni poti vse do našega gozda,
kjer idej za igro nikoli ne zmanjka.

»Zrolane urice« pri Zvezdah

V mesecu maju in juniju se je Zvezdam rolalo. V sklopu deseturnega tečaja smo se spoznali z novim športom- ROLANJEM. Najprej smo se naučili poimenovati in si pravilno pritrditi vso zaščitno opremo. Točno vemo, zakaj moramo posamezen kos zaščitne opreme nositi vsakič, ko rolamo. Po koncu tečaja, če verjamete ali ne, smo si vsi zaščitno opremo namestili, kot za šalo.
Najprej smo rolanje spoznavali na travnati podlagi. Naučili smo se, kako se pravilno pade in vstane. Nič se ne smejte. To je najbolj pomembno za vse rolermojstre in rolermojstrice.
Postopoma smo iz nedrseče podlage prešli na drsečo podlago. Rolanja po asfaltu smo se nekateri v začetku ustrašili, a čisto vsi smo te strahove premagali in danes nam gre že zelo dobro. Premagali smo številne poligone in izvedli veliko zabavnih gibalnih iger na rolerjih. Najpogumnejši so se preizkusili tudi v skokih na rolerjih. Nismo pozabili niti na osnove zaviranja in pravih plesnih korakov na rolerjih.
Počitnice že trkajo na vrata in Zvezde smo si obljubile, da bomo rolarske vragolije počeli tudi tiste dni, ko bomo uživali doma.

Prvošolci na obisku

Zvezde, še posebej bodoče prvošolce, je v mesecu maju razveselila učiteljica Marija. Za nas je pripravila kratek video, v katerem je predstavila, kako se imajo šolarji v prvem razredu. Dodelila nam je tudi domačo nalogo. Naučiti smo se morali ljudsko pesem Pleši, pleši črni kos. Da bi preverili, kako smo opravili domačo nalogo, smo se dobili na našem igrišču. Skupaj smo zapeli pesem in si marsikaj lepega povedali. Prvošolci so Zvezde razveselili s krasnimi ptički. Zvezde pa so za učiteljici in vse prvošolce pripravili čajanko. Skuhali smo čaje iz zelišč, ki smo jih nabirali celo šolsko leto. Marsikdo je prvič preizkusil katerega od čajev, a vsi smo se strinjali, da se v naravi najde marsikaj zdravega in okusnega.
Učiteljici Marija in Mojca sta nam s prvošolci pomahali v slovo in nam zaželeli dolge počitnice polne zanimivih dogodivščin.

Z igro do prvih turističnih korakov – Moj kraj, moj “chef”

Letos smo z Lunicami sodelovali v projektu, ki ga je pripravila Turistična zveza Slovenije in sicer na temo turizma pri najmlajših.

Namen projekta je v prvi vrsti ozavestiti otroke, da lahko skupaj sodelujemo z lokalnim okoljem in da lahko tudi sami pripravljajo hrano, ki je lokalna, ki je okusna in je navsezadnje to njihova lastna jed, izdelek.

Otrokom sva želeli pokazati vrednost določene jedi, ki je lahko odraz njihovega truda že z nabiranjem jabolk iz domačih dreves za šolo ali kasneje jagod iz našega šolskega vrta.

Prav je, da so tudi naši najmlajši aktivno vključeni kot pomembni prebivalci v lokalnem okolju, ki lahko s svojim vložkom pomembno doprinesejo k sodelovanju z drugimi in tako pridobijo občutek, da imajo vpliv na okolico in okolica nanje. Njihova vloga s tem ni več samoumevna, temveč pomembna.

KAJ SMO POČELI?

Projekta smo se lotili že jeseni, tako, da smo načrtovali naslednje aktivnosti:

– z otroki smo se pogovorili o lokalnih jedeh, oziroma živilih, ki jih lahko dobimo blizu (jabolka)

– povezali smo se z lokalnim kuharskim mojstrom, ki nam je povedal nekaj o pripravi hrane

– dogovorili smo se, da bomo pripravili domač jabolčni štrudelj s pridihom »košanskega dodatka – zelišče«

– načrtovali smo pripravo jedi iz našega živila in pakiranje v male vrečice, ki bi jih lahko prodajali na šolski tržnici

– želeli smo se izpostaviti tudi širše in sicer tako, da bomo naš projekt predstavili drugim vrtcem, občini in medijem

Aktivnosti smo se lotili zelo suvereno in pripravljeni smo se odpravili v naš mali sadovnjak za šolo, kjer raste nekaj jablan. Pred tem smo se skupaj z otroki pogovorili, katero sadje, ki ga je res veliko v naših krajih poznajo in kako ga lahko zaužijemo. Vzgojiteljici sva otrokom povedali, da bomo sodelovali v posebnem projektu, kjer bodo oni lahko imeli prav zanimivo vlogo. Povedali sva jim, da bomo s pomočjo kuharskega mojstra pripravili jed, ki jo bomo poimenovali po svoje in bo to samo naša jed. To jed bomo okušali, ponudili pa jo bomo tudi ostalim, hkrati pa bomo s pomočjo naše šolske tržnice nekaj v zvezi z našimi jabolki tudi promovirali. Po premisleku smo se odločili, da bo naša jed štrudelj iz jabolk, kateremu bo dodano zelišče (rabarbara) in jo bomo zaradi te posebne sestavine poimenovali naša posebna košanska sladica. Načrtovali smo tudi, da bomo spomladi na naši šolski tržnici napravili krhlje, ki bi jih simbolično kot vrtčevska skupina lahko prodajali ter se tako preizkusili kot najmlajši lokalni »podjetniki«.

Načrte nam je prekrižal virus in ponovno zaprtje vrtca, tako da je naš projekt nekaj časa čakal, jabolka smo si pa kar narezali in si jih postregli kot sveža. Kuharice pa so nam skuhale kompot.

S ponovnim odprtjem vrtca smo se zadeve lotili na novo. Izbrali smo nov sezonski sadež, jagodo in načrtovali naslednje dejavnosti:

– pogovor o najbolj zanimivem sezonskem sadju, ki ga lahko najdemo blizu ter kaj lahko iz njega naredimo,

– povezava z lokalnim kuharskim mojstrom in sodelovanje preko spleta

– izdelava lastne jedi in okušanje

– predstavitev projekta lokalni javnosti.

Izbrali smo jagode, ker jih imajo otroci radi in ker njihovo rast lahko opazujemo na našem šolskem vrtičku, nato pa smo se dogovorili z eno izmed lokalnim gostiln iz Gornje Košane (http://www.gostilna-spelca.si/), da nam bodo pomagali pri načrtovanju, pripravi in izvedbi jedi in z nami sodelovali.

Tako je nastala ideja o palačinkah z jagodnim nadevom, ki bodo okusne, lokalne in hkrati naše, nekaj posebnega.

Pred samo pripravo smo si z otroki ogledali šolski vrtiček, kjer so ravno sadili jagode in se pogovorili o postopku in čakanju nanje. Lastnico lokalne gostilne smo prosili, če bi nam lahko pomagala in nam pripravila posnetek, kako speči prave palačinke z jagodnim nadevom. Počakali smo na posnetek, si ga ogledali, se pogovorili, nato pa smo palačinke pripravili in spekli tudi mi, v skupini, s pomočjo vzgojiteljic. Pri tem smo skrbeli za varnost in pri sami peki držali varnostno razdaljo. Palačinke smo pripravili tako:

– najprej smo preko ugank ugotavljali, katere pripomočke vse potrebujemo za peko palačink,

– nato smo ugibali, katere sestavine potrebujemo (pomagali smo si s pesmico o palačinkah)

– pogovorili smo se o nadevu in pripravi le tega,

– vse skupaj smo pripravili, nadev najprej tudi okušali.

Palačinke sva spekli vzgojiteljici, pod budnim očesom otrok. Otroci so kasneje imeli priložnost palačinke namazati sami in jih pojesti. Vsi, razen enega otroka, so z veseljem pojedli palačinko z jagodnim namazom in pri tem niso pogrešali čokolade. Takoj za tem je nastala ideja, da bi takšne dejavnosti izvajali redno in da bi pri tem vključili starše, druge zaposlene, skupine otrok iz drugih vrtcev in tako dalje. Vse skupaj je v načrtu za naslednji projekt, naslednje šolsko leto.

Povprašajte otroke o tem, zagotovo vam bodo povedali kaj več. Lep pozdrav,

Lunice