»Katera je najvišja gora na svetu? Je to Vremščica?« se je glasilo vprašanje enega od otrok. Vprašanje je pritegnilo pozornost ostalih, ki so z zanimanjem čakali na odgovor. Ob nasmehu in razlagi so se otrokom porajala vedno nova, zahtevnejša vprašanja in vse skupaj je dišalo po tematiki ”gorovje in alpinizem”, ki sva jo nato vzgojiteljici vpeljali v dejavnosti tega tedna.

Najprej sva jim vse skupaj približali preko kratkega dokumentarnega filma o odpravi v naše gore. Ob gledanju smo bili pozorni na opremo, ki jo morajo imeti alpinisti. Pozornost otrok so najbolj pritegnile dereze in cepini. Zanimalo jih je predvsem, če so cepini težki in kako izgledajo.

»Najbolje bo, da v vrtec povabimo pravega alpinista!«, sva se strinjali obe vzgojiteljici in tako nas je v sredo obiskal Tibor v pravi gorski opremi.

Tibor je s sabo prinesel velik in težek nahrbtnik, mi pa smo z veseljem ugibali, kaj vse se skriva v njem. Skrival je dereze, palice, kapo, rokavice, cepine, čelado, gamaše, komplete za vpenjanje, popkovino, varovalni pas in še veliko drugega. Tibor nam je razložil za kaj se vse to uporablja in z zanimanjem smo ga poslušali, prav tako pa smo sodelovali v pogovoru z njim in ga spraševali različna vprašanja.

Kasneje smo se preizkusili v pravem gorskem izzivu. V igralnici smo napeli vrv in naša naloga je bila, da se poskusimo vpeti kot pravi alpinisti. Vponka je nato potovala do konca vrvi in prav tako smo se kot pravi alpinisti morali odpeti. Najbolj pogumni so se vpenjali samo z eno roko. Hura, uspelo nam je!

Na koncu smo se Tiborju zahvalili in ga povabili k ponovnemu obisku.

 

VTISI OTROK:

Lepo mi je bilo, zelo, zelo, zelo lepo.

Zabavno igrico je izbral.

Meni je bilu zelu zelu lepu. Najbulj lepu je blu, ku je pršu alpinist in ko je obesu špago in smo peljali uno vrvico.

Ful fejst nahrbnik je imel.

Zelu smo se zabavali.

Imel je cepine, dereze, vrv, popkovino.

Najbolj všeč mi je bu un kompas. Notr je bla ena vodka, kapljica ji se je vrtela, z njim najdemo sever jug, vzhod, zahod.

Prebudili smo se v megleno jutro.

To ni zmotilo naše dobre volje in otroci iz skupine Slončki smo se skupaj z vzgojiteljicami pogumno odpravili na Gradišče.

Sončni žarki so postajali močnejši in kmalu jim je uspelo prebiti megleno zaveso, medtem pa je nam uspelo premagati pot do vrha. Tam smo se spočili, okrepčali in uživali v lepem razgledu.

Zadovoljni in utrujeni smo se nato odpravili nazaj v vrtec. Bil je lep dan, ki smo ga izkoristili v prid svojemu zdravju in dobremu počutju.

(v okviru projekta Mali radovednež)

Ju hu hu, zima  je tu …Ker prava zima noče in noče priti, smo se mali radovedneži iz vrtca Košana odločili, da si zimsko vzdušje pričaramo kar sami v naši telovadnici. Na zimsko druženje smo povabili tudi starše, s katerimi smo se s Sankaško polko preko različnih ovir »prisankali« do zimskih nalog.

Zimske naloge so bile zastavljene tako, da smo preko njih spoznali različne zimske športe. Preizkusili smo se v vlogi smučarskih skakalcev in do dobra »natrenirali« smučarske skoke. Razveselili smo se sneženih kep, ki smo si jih s starši skupaj naredili iz papirja. Zabava je bila popolna, ko smo se med seboj kepali in se veseli izdelave snežaka. Pomerili smo se tudi v teku na smučeh in ciljanju v tarče. Kot pravi športniki se nismo ustrašili niti najzahtevnejših izzivov. Hokejske vrline smo osvojili na zanimivem poligonu.

Otrokom smo pripravile ilustracije posameznih športov, katere so dopolnili z žigom, ki so si ga prisvojili z uspešno opravljeno nalogo. Popoldan smo zaključili s športnim pozdravom in obljubo, da se na pomlad ponovno srečamo s podobnimi zabavnimi nalogami.

Zimski popoldan smo organizirale z idejo, da otroci spoznajo zimske športe na nekoliko drugačen način. Otroci si niso pridobili le novih gibalnih izkušenj, temveč so spoznali tudi nove besede kot so npr. imena športov (hokej, biatlon, smučarski skoki), imena rekvizitov (drsalke, hokejska palica, smučke …), s katerimi so si obogatili svoj besedni zaklad.

Da so imeli otroci možnost spoznali vse načrtovane zimske športe, se zahvaljujemo Športnemu društvu PoSKOKec, ki nam je posodil nekatere rekvizite. Posebna zahvala pa gre tudi vam starši, ki ste z aktivno udeležbo pripomogli k uspešni izvedbi gibalnega popoldneva.